Kaj je joga?

Jogasgcittavrttinirodhah (Sutra I.2., Patanjali)

Joga je preprečevanje uma od prevzemanja različnih oblik.

Tempo današnjega življenja nas sili k temu, da pozabimo na naš notranji svet. Vendar je dojemanje naše realnosti odvisno od poznavanje našega notranjega sveta, saj notranji svet ustvarja percepcijo zunanjega sveta. Stres, torej, ne prihaja iz zunanjega sveta, vendar je povezan z doživljanjem zunanjega sveta in našo sposobnostjo, da ostanemo v lastnem centru.

Namen joge ni, da imamo izoblikovano in zdravo telo. Tečaji joge niso omejeni s fizičnimi vajami. Glavni cilj joge je sprememba lastnega samozavedanja in odnosa do sveta. Gre za celovit sistem, ki vključuje razvoj zavesti in nadzor fizičnega telesa, čustev, uma, energije in posledično tudi medosebnih odnosov.

Cilj joge je razumevanje zakonov narave skozi spoznavanje sebe. Ko spoznavamo zakone narave, se posledično spreminja tudi doživljanje samega sebe, drugih, okolice in celotne narave.

Štiri poti joge 

Obstajajo štiri poti (ali tradicionalne šole) joge. Lahko jim rečemo tudi štiri realnosti, ki jih poznamo: telo, um, čustvo in energija. Poti joge so tako razdeljene na:

  • Karma jogo (Pot akcije ali nesebičnega dejanja) / telo
  • Bhakti jogo (Pot predaje) / čustvo
  • Gnana jogo (Pot modrosti ali inteligence) / um
  • Raja jogo (Pot samo-kontrole) / transformacija energije

Njihov pomen najbolje opiše naslednja zgodba:

Nekega dne so se štirje možje sprehajali po gozdu. Eden od njih je bil Bhakti jogi, drugi Gnana jogi, tretji Karma jogi in četrti Raja jogi. Ti štirje nikoli ne morejo biti skupaj, v istem prostoru, saj so nasprotujočih si prepričanj, od katerih ne odstopajo. Gnana jogi sledi poti intelekta in bo vedno imel druge za neumne, še posebej  tiste, ki se predajajo bogu. Bhakti jogi, kateri je na poti predaje in bogoslužja, čuti usmiljenje do drugih, saj vidi, na primer, v vseh umskih stvareh nesmisel. Karma jogi močno verjame, da so vsi drugi lenuhi, ki iščejo razlago ali izgovor za njihovo lenobo: če želiš, da se nekaj zgodi, moraš za to nekaj storiti in ne filozofirati. Raja jogi pa ima prezir do drugih, ker se brez transformacije energije ne zgodi nič, vse postane samo prazno govoričenje. Ravno tisti dan, pa so se vsi skupaj znašli na isti poti, primorani, da jo prehodijo skupaj.
Kar naenkrat so se sredi poti nad njimi zgrnili črni oblaki in vse kaže na hitro približajočo se nevihto. V naglici začnejo iskati zatočišče, da ubežijo hladnemu dežju. Bhakti jogi, ki je vedel vse o templjih, med drugim tudi o njihovi geografiji, je svojim sopotnikom velel : “V tej smeri se nahaja starodaven tempelj v katerem lahko poiščemo zavetje!”
Po dolgi poti, čez nekaj časa končno prispejo do templja, katerega zidovi so že zdavnaj pod rušo. O njegovem obstoju pričajo le še štirje stebri, ki ponosno stojijo in molijo v nebo. Možje nemudoma stečejo v  to, kar je od templja še ostalo in čakajo, da nevihta mine. Kljub temu, pa jih dežne kaplje vse bolj dohitevajo in pomikajo jogije vse bolj proti centru templja, kjer je izklesana podoba Boga. Ob vse bolj divji nevihti, se začnejo med seboj objemati, stiskati  in drug v drugem iskati uteho. Ko v vsem tem brezupu tako združeno iščejo skupne rešitve, se iz podobe Boga, pojavi prav Bog sam.

Jogiji začudeno strmijo v podobo, ki se jim je ravnokar prikazala pred očmi, v glavi se jim poraja milijon vprašanj, glavno izmed njih pa je bilo »Zakaj ravno zdaj?« »Tolikokrat smo se trudili te na svojevrsten način, na svojih poteh, priklicati, delali smo vse kar je bilo v naši moči, da pridemo v stik s teboj, pa venomer neuspešno. Zakaj si se pojavil ravno sedaj, ko skušamo ubežati le preprostemu dežju?«

Bog jih pogleda in odgovori: “Končno ste se vsi štirje idioti zbrali skupaj. Na to sem čakal.”

Patanjalijevih 8 udov

  1. YAMAS (samodisciplina)

Yame se prakticirajo z namenom doseganja mirnih pogojev v lastnem umu:

  • Ahimsa ali nenasilje
  • Satyam ali resnicoljubnost
  • Brahmacharya ali zmernost
  • Asteya ali ne-kraja
  • Aparigraha ali neposesivnost
  1. NIYAMAS (izpolnjevanje dolžnosti do sebe)
  • Saucha ali čistost telesa
  • Santosha ali zadovoljstvo
  • Tapas ali vzdržnost
  • Swadhyaya ali samo-preučevanje
  • Ishwara Pranidhana ali predaja
  1. ASANAS – “Sthira Sukham Asanaam”: Sthira = stabilnost; Sukham = udobno, dober prostor. Opisuje kvalitete, ki morajo biti v ravnovesju, da je položaj lahko asana: Stabilnost brez napetosti in udobnost brez otopelosti.
  2. PRANAJAMA – osredotočenost na dihanje s ciljem imeti več prane v telesu. Prana vstopi v telo v trenutku ko se zgodi pozitivna sprememba v umu. 
  3. PRATYAHARA – umik čutov navznoter
  4. DHARANA – koncentracija
  5. DHYANA – stanje meditacije, ki se nam zgodi
  6. SAMADHI – Izkušnja enosti