Kaj je joga?

Jogasgcittavrttinirodhah (Sutra I.2., Patanjali)

Joga je preprečevanje uma od prevzemanja različnih oblik.

Tempo današnjega življenja nas sili k temu, da pozabimo na naš notranji svet. Vendar je dojemanje naše realnosti odvisno od poznavanje našega notranjega sveta, saj notranji svet ustvarja percepcijo zunanjega sveta. Stres, torej, ne prihaja iz zunanjega sveta, vendar je povezan z doživljanjem zunanjega sveta in našo sposobnostjo, da ostanemo v lastnem centru.

Namen joge ni, da imamo izoblikovano in zdravo telo. Tečaji joge niso omejeni s fizičnimi vajami. Glavni cilj joge je sprememba lastnega samozavedanja in odnosa do sveta. Gre za celovit sistem, ki vključuje razvoj zavesti in nadzor fizičnega telesa, čustev, uma, energije in posledično tudi medosebnih odnosov.

Cilj joge je razumevanje zakonov narave skozi spoznavanje sebe. Ko spoznavamo zakone narave, se posledično spreminja tudi doživljanje samega sebe, drugih, okolice in celotne narave.

Štiri poti joge 

Obstajajo štiri poti (ali tradicionalne šole) joge. Lahko jim rečemo tudi štiri realnosti, ki jih poznamo: telo, um, čustvo in energija. Poti joge so tako razdeljene na:

  • Karma jogo (Pot akcije ali nesebičnega dejanja) / telo
  • Bhakti jogo (Pot predaje) / čustvo
  • Gnana jogo (Pot modrosti ali inteligence) / um
  • Raja jogo (Pot samo-kontrole) / transformacija energije

Njihov pomen najbolje opiše naslednja zgodba:

Nekega dne so se štirije možje sprehajali po gozdu. Eden od njih je bil Bhakti jogi, drugi Gnana jogi, tretji Karma jogi in četrti Raja jogi. Ti štirje nikoli ne morejo biti skupaj. Tisti, ki sledi poti intelekta, Gnana jogi, bo vedno imel druge za neumne, še posebno tiste, ki se predajajo bogu. Tisti, ki je na poti predaje, Bhakti jogi, čuti usmiljenje do drugih, saj vidi, na primer, v vseh umskih stvareh nesmisel. Karma jogi močno verjame, da so vsi drugi lenuhi, ki iščejo razlago ali izgovor za njihovo lenobo: če želiš, da se nekaj zgodi, moraš za to nekaj storiti in ne filozofirati. Raja jogi ima prezir do drugih, ker brez transformacije energije se ne zgodi nič, vse postane samo prazno govoričenje.

Vendar ta dan so vsi štirje skupaj hodili po gozdu, ko se naenkrat nad njimi zgrnejo črni oblaki in začne se močna nevihta. Začeli so teči in iskati zaklonišče. Bhakti jogi, jogi predaje pozna geografijo templjev in pravi: “V tej smeri se nahaja starodaven tempelj v katerem lahko poiščemo zavetje!”

Čez nekaj časa pridejo do templja katere zidovi so se že zdavnaj porušili. Stojijo le še štirje stebri. Jogiji se zatečejo v tempelj, nevihta še močneje divja. Začeli so se premikati vedno bližje centru templja, da jih nevihta ne ujame. V centru je bila podoba Boga in edini prostor kamor so se lahko usedli. Vsi štirje so se stisnili v center, se objemali in poskušali skriti pred nevihto.

Naenkrat se iz podobe Boga pojavi Bog. Prvo vprašanje, ki se je vsem štirim jogijem pojavilo: “Zakaj ravno zdaj? ….Toliko joge smo delali, toliko smo molili. Sedaj pa samo poskušamo uiti dežju? Zakaj zdaj?”

In, Bog odgovori: “Končno ste se vsi štirje idioti zbrali skupaj. Na to sem čakal.”

 

Patanjalijevih 8 udov

  1. YAMAS (samodisciplina)

Yame se prakticirajo z namenom doseganja mirnih pogojev v lastnem umu:

  • Ahimsa ali nenasilje
  • Satyam ali resnicoljubnost
  • Brahmacharya ali zmernost
  • Asteya ali ne-kraja
  • Aparigraha ali neposesivnost
  1. NIYAMAS (izpolnjevanje dolžnosti do sebe)
  • Saucha ali čistost telesa
  • Santosha ali zadovoljstvo
  • Tapas ali vzdržnost
  • Swadhyaya ali samo-preučevanje
  • Ishwara Pranidhana ali predaja
  1. ASANAS – “Sthira Sukham Asanaam”: Sthira = stabilnost; Sukham = udobno, dober prostor. Opisuje kvalitete, ki morajo biti v ravnovesju, da je položaj lahko asana: Stabilnost brez napetosti in udobnost brez otopelosti.
  2. PRANAJAMA – osredotočenost na dihanje s ciljem imeti več prane v telesu. Prana vstopi v telo v trenutku ko se zgodi pozitivna sprememba v umu. 
  3. PRATYAHARA – umik čutov navznoter
  4. DHARANA – koncentracija
  5. DHYANA – stanje meditacije, ki se nam zgodi
  6. SAMADHI – Izkušnja enosti