Med prakso joge, meditacije in pranajame je velik poudarek na dihanju. Vendar, kako pogosto se zavemo dihanja v vsakdanjem življenju? Niti ne pomislimo na vzorec dihanja, ki ga imamo, čeprav to naredimo približno 25.000 – krat na dan. Seveda, ker je avtomatično, kajne? (Raziskave kažejo, da je danes povprečna stopnja dihanja 12-15 dihov na minuto, kar je blizu hiperventilacije.)
Podzavestno dihanje se dogaja zaradi avtonomnega živčnega sistema. Vendar, do katere mere dajemo telesu kar potrebuje za optimalno zdravje? Učinki vdiha in izdiha gredo dlje kot le fizična izmenjava zraka – dihanje učinkuje na delovanje srca, ožilja, pljuč,…vse do subtilnih molekularnih procesov skozi katere se proizvaja in vzdržuje (življenjska) energija.
Človeško bitje poseduje zelo močno orodje za izboljšanje fizičnega in mentalnega stanja, začnimo ga uporabljati.
Namaste.

Kakšen vpliv ima nepravilno dihanje na zdravje?

Majhni otroci avtomatsko dihajo s prepono. Opazujte jih kako se mu premika trebuh kadar spijo. Ko odrastemo se podzavestno priučimo napačnih tehnik dihanja – najpogosteje nas v to prisili stres. Ko smo pod stresom naše telo deluje na “fight or flight” odziv, čeprav ta odziv v danem trenutku ni potreben saj nas realno nič ne ogroža. V takem stanju dihamo kratko in sunkovito. Če živimo na ta način daljše časovno obdobje pomeni, da je naše dihanje plitko  – uporabljamo le zgornji del naših pljuč (ki je tudi manjši del). Pravzaprav hiperventiliramo, kar pomeni, da imamo slabo izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida (CO2) v krvi in tako odvzamemo telesu vitalne pline, ki jih potrebuje, da je uravnoteženo.  Fiziološki efekt pomanjkanja CO2 je “lahka glava” kar lahko vodi v panične napade, nespečnost in vrtoglavico. Hiperventilacija spodbudi srčni utrip in vodi do palpitacije kar lahko pripelje do občutkov tesnobe in občutka, da nimamo kontrole. Kadar se pojavijo panični napadi je najboljša tehnika dihanje v vrečo – to pomeni, da ponovno vdihnemo izdihnjen CO2, tako, da dosežemo normalno stanje CO2. Medtem, ko pomanjkanje kisika zmanjša pretok krvi in hranilnih snovi v organe in mišice.

Torej, ritem in hitrost dihanja sta dva od najbolj očitnih znakov čustvenega in mentalnega stanja. Ko imamo občutek tesnobe, smo vznemirjeni ali prestrašeni naše dihanje postane hitro, sunkovito in plitko. Tovrstna stanja je težko nadzirati – vendar dihanje lažje nadziramo in tako dobimo nadzor tudi nad stanjem v katerem se nahajamo. To nakazuje, da sta zavestno dihanje in njegov nadzor ključna orodja za obvladovanje telesa, čustev in uma. Poleg tega, plitko in hitro dihanje ne dovajata v naš sistem dovolj kisika in tako posledično prejmemo tudi manj življenjske energije.

Sami težko izmerimo število dihov na minuto. V trenutku ko se zavemo dihanja – se dihanje upočasni in naše štetje ne bo pokazalo realnih rezultatov. Ta informacija pa nam pove, da zavestno dihanje upočasni dihalni proces.

Dihanje je funkcija, ki je “prostovoljna” in “neprostovoljna”, kar pomeni, da dihanje lahko zavestno nadziramo ali pa ga ignoriramo in se vrši avtomatično – lahko ga nadziramo z umom ali ga prepustimo telesu. Dihanje je, torej, strateški agent med telesom in umom in lahko vpliva na oba. Je ključ, ki omogoča interakcijo s telesom in umom.

Dihanje velja za eno izmed najbolj pomembnih funkcij v telesu – vse druge funkcije so odvisne od njega. Bodimo pozorni na dihanje, saj je najhitrejši način, da se umirimo, postanemo osredotočeni in polni energije. Ključ je: celovito, globoko in počasno dihanje.

Dihanje je življenje.